Podatki o posojilih prenešenih na DUTB so javni
06.03.2014
Državni zbor je danes na redni seji sprejel novelo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) bo morala z uveljavitvijo novele zakona objaviti podatke o posojilih, ki so bila iz bank v prevladujoči lasti države prenesena nanjo, in sicer o kreditodajalcu in kreditojemalcu, višini posojila, o tem, kdo ga je odobril in kako je zavarovano, banka pa bo morala razkriti tudi bruto stanje dolga posameznika dolžnika. Gre za posojila, razvrščena v razreda D in E, torej tista, ki zamujajo več kot 90 dni.


Državni zbor pa ni izglasoval dopolnila Državljanske liste (DL), s katerim bi bili javno razkriti podatki o vseh slabih posojilih - tako tistih, ki so bila v okviru sanacije bank prenesena na DUTB, kot tudi tistih, ki so ostala v bilancah bank. 

V razpravi pred glasovanjem je Jani Möderndorfer o predlaganem dopolnilu DL dejal: »Vsi se spomnite primera Hypo banke, ki je končala z neverjetno luknjo in seveda na koncu tudi z nacionalizacijo, kjer je pravzaprav država Avstrija morala vložiti neverjetno velike, za nas nepojmljive vsote denarja. Pa ji na koncu na kraj pameti ni padlo, da bi odprla eno samo samcato kreditno mapo v tej banki, ker je sledila osnovnemu temeljnemu načelu bančne tajnosti. Ampak pri nas v Sloveniji imamo še en poseben problem: Naš problem je, da delamo razliko med državnimi in zasebnimi bankami. In s tem amandmajem, pod krinko, da bomo državljanom povedali, kdo je krivec za bančno luknjo, v resnici delamo tiho privatizacijo bank, ker bomo vse komitente s tem dejanjem pravzaprav prepričali, naj gredo hitro v privatne banke. V resnici bomo na ta način svojo lastno državno banko, v katero smo najprej dali tri milijarde in pol evrov, enostavno likvidirali. Poslanci Pozitivne Slovenije preprosto ne moremo delati dodatne škode, ste se pa zanjo odločili vsi tisti, ki boste podprli ta amandma. Hvala lepa, ampak pri takšnem samomoru ne bom sodeloval.« V nadaljevanju je Möderndorfer še opozoril, da bi predlagano dopolnilo povzročilo še večjo bančno luknjo.

Po besedah Maše Kociper bi to dopolnilo odprlo bančne skrivnosti na nedopusten način. »Tri slovenske banke, ki smo jih dokapitalizirali, postavljate v nekonkurenčen položaj,« je opozorila tiste, ki so napovedovali podporo dopolnilu DL. »Očitno nekdo želi uničiti banke, ki bodo v lasti države; NLB, NKBM in Abanko,« je dejala tudi Renata Brunskole.

»Če bi bilo v razkrivanju bančnih spisov vsaj zrnce pameti, bi to že storila kakšna članica EU ali ZDA. Nismo namreč prvi v tej situaciji. Dosti bolje bi bilo, če bi inovativnost uporabili za nekaj, kar bi koristilo vsem, ne pa za propad treh največjih slovenskih bank,« je izpostavila Janja Klasinc.

S sprejemom novele Zakona o dostopu do informacij javnega značaja bodo postali javni podatki o vrsti posla, pogodbenem partnerju, pogodbeni vrednosti in trajanju posla, razen če ne bi to huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu. Bodo pa v vsakem primeru morala razkriti podatke o donatorskih, svetovalnih, sponzorskih ali avtorskih pogodbah.

Javni bodo tudi podatki o plačah, odpravninah in drugih bonitetah članov uprav in nadzornih svetov ter podatki o plačilnih transakcijah javnih gospodarskih zavodov, javnih podjetij, ki izvajajo gospodarsko javno službo, ter podjetij v stoodstotni javni lasti.

 

Vse informacije o PS na enem mestu.
Naročite se, enostavno je