ZA KREPITEV JAVNEGA ZDRAVSTVA
19.02.2016
V Pozitivni Sloveniji ostajamo na stališču, da mora sistem zagotavljati pravočasno, vsem dostopno in učinkovito zdravstveno varstvo. To lahko dosežemo le s krepitvijo javnega zdravstva.

Zdravstveni sistem v družbi je organiziran zato, da zagotavlja zdravstveno varstvo prebivalstva. Ali je le-ta ustrezen v univerzalnosti in kakovosti in posledično v finančni vzdržnosti pa je dilema, ki prežema politiko zadnjih nekaj let. Pa ne le njo, tudi strokovnjaki si niso enotni v odgovoru na vprašanje: »Ali potrebujemo reformo zdravstvenega sistema?« Če že, pa si moramo najprej odgovoriti na navidez preprosto vprašanje: »Kakšen sistem zdravstvenega varstva v Sloveniji želimo in potrebujemo?«

V soorganizaciji Pozitivnih seniorjev je bil v sredo v Ljubljani javni posvet, katerega namen je bil zbližati stališča med ključnimi akterji s področja zdravstva okrog štirih osrednjih dilem: 

 -       ločitev javnega in zasebnega zdravstva (vloga in obseg koncesioanrstva, razvoj zasebnega zdravstva)

-       financiranje (smotrnost konkurence več zavodov za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja, krepitev avtonomnosti zdravstvena zavarovalnice, dopolnilno zdravstveno zavarovanje)

-       obseg pravic (načelo solidarnosti in vzajemnosti)

-       model upravljanja zdravstvenih inštitucij (menedžment po vzoru gospodarskih družb/ohranitev sedanjega modela s spremenjenim Zakonom o zavodih)

Razhajanja ostajajo v detajlih. So se pa prisotni razpravljavci strinjali, da Slovenija, ki ima sicer še vedno zgledno urejen sistem zdravstvena varstva, potrebuje reformo v smislu boljše organizacije dela in procesov obravnave pacientov, še največ dilem in razprave pa je bil deležen sistem  zavarovanja.

Ministrica mag. Milojka Celarc Kolar je sicer uvodoma predstavila rezultate analize, ki narekuje reformne spremembe, konkretno kakšne, ostaja predmet ugibanj in razprav. Lahko se nadejamo, da bodo te v prihodnje vroče, tudi zaradi vnovič izpostavljene ideje o razmisleku glede specializacije bolnišnic. Pa tudi zaradi morebitne vpeljave novega zdravstvenega prispevka v luči sistemske ureditve dolgotrajne oskrbe ali morebiti nove košarice pravic iz zavarovanja.

V Pozitivni Sloveniji ostajamo na stališču, da mora sistem zagotavljati pravočasno, vsem dostopno in učinkovito zdravstveno varstvo. To pa lahko dosežemo le s krepitvijo javnega zdravstva. Koncesionarstvo je v zdravstvu dopustno le kot dopolnitev javnega - tam, kjer zdravstveni domovi ne sežejo, ob boljši regulativi in nadzoru. Vztrajamo na jasni ločitvi med javnim in zasebnim zdravstvom; slednje pa je, kot je bilo ugotovljeno v razpravi, zaradi ozke baze tistih, ki si ga lahko privoščijo, negotovo. Manj pravic iz zavarovanja v vse težjih časih, ki se odražajo tudi na zdravstvenem stanju prebivalstva, ni sprejemljivo, prej je treba odgovoriti na vprašanje zakaj je v Sloveniji tako visok delež absentizma in okrepiti družbeno odgovornost do bolj zdravega načina življenja.

Konkurence na področju osnovnega zdravstvenega zavarovanja ne podpiramo, menimo, da Slovenija potrebuje eno zavarovalnico, z več avtonomije in sistem z obsegom pravic po načelu solidarnosti. In potrebujemo boljše menedžiranje, spremembo plačnega sistema in zaposlovalne politike znotraj javnega sektorja, …

Župan Ljubljane in predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković je v pozdravnem nagovoru kot primer dobre prakse na lokalni ravni izpostavil delovanje Zdravstvenega doma Ljubljana, katerega ustanoviteljica je Mestna občina Ljubljana, opravlja pa osnovno zdravstveno dejavnost, ki obsega  spremljanje zdravstvenega stanja prebivalcev in predlaganje ukrepov za varovanje, krepitev in izboljšanje zdravja ter preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov in poškodovancev, zdravstveno vzgojo ter svetovanje za ohranitev in krepitev zdravja (poudarek na preventivi), zdravstveno rehabilitacijo otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, patronažne obiske, zdravstveno nego, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov na bolnikovem domu ter oskrbovancev v socialnovarstvenih zavodih, neprekinjeno nujno medicinsko pomoč, tudi pro bono za nezavarovance, ter zato skrbi za sistemsko kurativo in preventivo ne samo na območju MOL, marveč tudi  na širšem območju Ljubljane. Je res tako nemogoče pozitivne sistemske rešitve prenesti na makro nivo?

Ob koncu razprave si upamo trditi, da je Slovensko zdravstvo, navkljub vse večjemu nezadovoljstvu, ki je žal v veliki meri tudi medijsko potencirano, kvalitetno in dostopno. So pa nujne izboljšave na izvedbeni ravni in prilagoditve zakonodaje novim izzivom, ki jih prinaša družbeni razvoj. Vsekakor pa nepremišljeno varčevanje, ki se leta opravičuje z nujnimi ukrepi zaradi recesije, temu sistemu dela težko popravljivo škodo (prepoved zaposlovanja, slabe plače medicinskih sester, varčevanje pri nakupu opreme, itd.) In takšno je bilo tudi sporočilo ministrstvu ob koncu razprave. 

Vse informacije o PS na enem mestu.
Naročite se, enostavno je