Pozitivna Slovenija za prevzem politične odgovornosti pred razprodajo slovenskih podjetij!
17.06.2015
V Pozitivni Sloveniji aktualni privatomaniji države najostreje nasprotujemo! Verjamemo, da znamo s sposobnim in odgovornim vodstvom tudi sami dobro upravljati državno premoženje, kar ima multiplikativne učinke na družbo.

Vladne (ne)strategije upravljanja državnih podjetij, bank in zavarovalnic vodijo v neodgovorno razprodajo državne srebrnine tujcem. Zadnja napoved »šefa« državne NLB, ki smo jo davkoplačevalci dokapitalizirali v milijardnimi vložki, da je »očiščena« banka zdaj zrela za odprodajo tujcem, je pika na i načrtnemu rušenju ekonomske in politične stabilnosti Slovenije. Največji paradoks celotne zgodbe je, da trenutni kazalci (izboljšanje gospodarske situacije v letu 2014) za Slovenijo ne opravičujejo potrebe po prodaji.

 

Več kot očitno je, da so nekatera podjetja obljubljena določenim kupcem – strategije prodaje so brez kriterijev glede izbora kupcev, vsebine prodajnih pogodb, kaj šele načina preverjanja njene izpolnitve. Takemu hazarderskemu trgovanju Pozitivna Slovenija ostro nasprotuje!

 

Naš program in vizija razvoja gospodarstva sta jasna. Prejšnja vlada, ki je s pripravo prodaje državnih podjetij začela, ni imela jasne vizije, in kot kaže se šele danes razkrivajo prava ozadja delovanja finančnega ministra Čufarja, ki je z zavajajočimi obljubami o nujnem očiščevanju slovenskih bank, pod pretvezo vnovičnega kreditiranja domačega gospodarstva, so-kreiral scenarij, ki ga sedanja vlada uresničuje. To pa je tudi eden od ključnih razlogov za razkol znotraj Pozitivne Slovenije. Naj omenimo, da je na seji vlade, ob predstavitvi prvega privatizacijskega paketa, prodaji kot edina nasprotovala tedanja ministrica PS Tina Komel, ki pa je bila zaradi tega deležna ostrih kritik predsednice vlade Alenke Bratušek in nekaterih funkcionarjev SD ter zdajšnjega ZaAB. Že takrat je prvi predsednik PS, Zoran Janković opozarjal na nepopravljive napake svoje naslednice na čelu vlade, ki si je za cilj zadala netransparentno razprodajo državnega premoženja.  

 

V javnem pozivu apeliramo na predsednika vlade, da prevzame politično odgovornost in zaščiti državljane pred tujim pritlehnim agresivnim prevzemom državne suverenosti.

 

V PS menimo, da upravljanje oz. razprodaja državnega premoženja ni finančno vprašanje, temveč širše družbeno vprašanje. Pri strategiji upravljanja državnega premoženja bi morali ob ekonomskih vidikih upoštevati še sociološke, ekološke, politične in etnične poglede. Le tako lahko govorimo o pozitivnih družbenih učinkih, od katerih ima korist celotno gospodarstvo in družba. Take zahteve in cilje je težje zasledovati v zasebnih družbah. Še več, praksa nas uči, da tuj lastnik zasleduje večinoma le finančni dobiček.

 

Zelo zgrešeno in kratkovidno je, da vlada kot razlog za prodajo navaja zmanjševanje dolga. Izkupiček od prodaje bi zadostoval samo za enoletni strošek obresti. Na drugi strani prihodki proračuna že drugo leto rastejo, donos na državne obveznice je nizek (torej stroški zadolževanja se lahko zmanjšajo), država ima visoke depozite v bankah.

 

Neumnost je govoriti o verodostojnosti kot razlogu za prodajo. Verodostojnost zaradi zaveze evropskim uradnikom je izdajalska in smrdi po vzorcu biti nagrajen z dobro plačano »bruseljsko službo«. Prejšnji premierki se ni izšla. Verodostojnost se lahko meri samo skozi presek določenega dela populacije, ki je na volitvah sicer dalo mandat neki politični opciji. To pa ne pomeni, da sme biti javnost, ki je lastnik in dedič v preteklih desetletjih ustvarjenega premoženja, izključena.

 

Ena najhujših zablod in prevar je delovanje slabe banke. Danes je več kot očitno, da gre za prodajo podcenjenih slabih kreditov in tako prepoceni odtujevanje slovenskih podjetij.

 

Imamo dvojni nateg. Zaradi tega smo morali banke dokapitalizirati v višjem znesku kot bi bilo potrebno (po nekaterih izračunih za vsaj 1,5 milijarde evrov), na drugi strani pa bodo kupci prišli poceni do premoženja, ki je vsaj za toliko vrednejše. Pravo »master nategavščino« pa uprizarja predsednik uprave NLB z izjavo, da je banka v že dovolj dobri kondiciji za prodajo. Njena bilančna vsota se zmanjšuje (ne odobrava novih kreditov, kolekcionira že dane in jih ne obnavlja) in tako je po trenutnem kot dinamičnem vrednotenju vredna vse manj. Kako prikladno za razprodajo. Poudarjamo, da je bila NLB, po besedah prejšnje predsednice vlade »zdravljena«, ker je bila obravnavana kot največja sistemska banka, ki naj bi bila v podporo slovenskemu gospodarstvu in prebivalstvu!

 

Proklamatorji »strategije razprodaje« se sklicujejo na smernice OECD. Članice OECD kot ekonomsko najbolj razvite države sveta se niso odrekle domači, niti ne državni lastnini. To so počele tranzicijske države z izjemo Slovenije, ki pa je, kot kaže, naslednja na seznamu. Slaba banka, kot rešitelj bančne luknje, je očitno vodena tako, da pomaga Slovenijo zriniti v provinco razvitega in bogatega sveta.

 

Minister za pravosodje si želi pošteno, etično zdravo in odgovorno družbo. V tem pogledu je prvi med pristojnimi za ukrepanje pri prevzemanju odgovornosti »krivcev« za katastrofalne napake, kakršna je bil izračun slabih kreditov. Slovenci, ki plačujemo davke, smo tako obremenjeni za dodatnih 1,5 milijarde evrov. Nova nevarnost preži v podcenjeni prodaji NLB, in zato dodatnemu najemanju kreditov v tujini. Predrago saniranje bank je iztisnilo proračunska sredstva za socialne namene, plače policistov, medicinskih sester, upokojencev in naenkrat nimamo dovolj »vitke države«.

 

Tudi zadnje dogajanje okoli prodaje Telekoma in prelaganje odgovornosti za odločitve kažejo na sistemsko napako delovanja SDH. Tretjino letnega slovenskega BDPja upravljajo zgolj skozi finančne vidike, kar pomeni čim hitreje in kdor da več. V primeru Telekoma ni možno skozi finančni »kdo da več« kriterij opravičiti nobene odločitve (niti za niti proti), ker je ostal samo en ponudnik. Finančni vidik je lahko le pomožni strokovni servis za izvedbo prodaje, politična elita se ne more rešiti svoje primarne odgovornosti upravljanje javnega. Sicer je nepotrebna!

 

V PS smo posebej zaskrbljeni nad »bančno« strategijo. Že omenjena neaktivnost bank na področju kreditiranja, ki je v veliki meri tudi posledica pretiranih restriktivnih ukrepov Banke Slovenije, je pripeljala celo do absurdnega razmerja med bančnimi krediti in depoziti, ki je pod sto odstotki. Kar je daleč pod povprečjem bančnih sektorjev v državah evrskega območja. Taka usmeritev vodi v zmanjševanje vrednosti bank. Rezanje domačega bančnega sektorja pomeni odpravljanje domače podpore slovenskemu gospodarstvu - doma in v tujini. Predvideno je, da se država popolnoma umakne iz NKBM in združene Abanke/Banke Celje. V NLB naj bi ohranili 25% plus eno delnico. Ostaneta SID banka in Gorenjska banka, kar zagotovo ni dovolj za ohranitev domače identitete, za zadostno podporo gospodarstvu. Postsocialistične države so večinoma prodale svoje »blue chipe« in dokazano postale sodobna kolonija razvite Evrope.

 

Zakaj razvite članice EU ne sledijo tako neracionalnim razprodajam v imenu kvazi verodostojnosti? Najbolj zadolžena država v Evropi je Nemčija!!

V Pozitivni Sloveniji taki privatomaniji države najostreje nasprotujemo! Verjamemo, da znamo s sposobnim in odgovornim vodstvom tudi sami dobro upravljati državno premoženje, kar ima multiplikativne učinke na družbo.

 

Vladi tako ponujamo roko sodelovanja, v kolikor je njen namen zagon zdravega domačega gospodarstva z razvojem države na vseh ostalih sferah. Naš program ima konkretizirana, pozitivna izhodišča in sledi etični managerski filozofiji. Predvsem pa ohranja tisto, kar je za državo ključno – suverenost pri odločitvah.

 

 

Vse informacije o PS na enem mestu.
Naročite se, enostavno je