Srbija na poti v EU
23.05.2015
Šestnajst držav sodi v neposredno gravitacijsko območje Evropske unije, šest od teh sodi na tako imenovani zahodni Balkan, med temi šestimi pa je Srbija nedvomno ena od ključnih. Njenim naporom za članstvo v Evropski uniji je bil namenjen panel, ki ga je v četrtek, 21. maja 2015, v okviru skupine evropskih ljudskih strank v Evropskem parlamentu organiziral evropski poslanec Franc Bogovič. Dogodka se je na povabilo organizatorja udeležila tudi Pozitivna Slovenija.

Med gosti v panelu pa je bil poleg Jadranke Joksimović, ministrice brez listine, v vladi Srbije odgovorne za evropske integracije, Ksenije Milenković, direktorice pisarne za evropske integracije Srbije, veleposlanika Franca Buta in predsednika Združenja menedžerjev Srbije Milana Petrovića udeležil tudi evropski poslanec David McAllister (Nemčija), ki opravlja nalogo poročevalca Evropskega parlamenta za Srbijo.

EU je že leta 2004 oblikovala Politiko evropske soseščine (European Neighbourhood Policy – ENP), ki pa je zaradi spremenjenih okoliščin – kriza, nemiri – predmet revizije, predvsem zato, ker se razlike med državami tega gravitacijskega pasu poglabljajo in jih ni moč obravnavati kot enovito skupino. Medtem ko se na vzhodnem delu tega pasu Moldova, Gruzija in Ukrajina slej ko prej prizadevajo za nadaljnje približevanje EU in imajo z njo obširne sporazume o prosti trgovini, to ne velja za Belorusijo, Armenijo in Azerbajdžan, ki se bodisi vključujejo v evrazijsko skupino pod vodstvom Moskve ali pa jim je zgolj do sodelovanja na področju industrije. Politika EU na tem področju bo morala postati bolj individualizirana.

Evropska unija je seveda zainteresirana za stabiliziranje razmer na zahodnem Balkanu, tudi zaradi bližine nestabilnega Bližnjega vzhoda. Zato je za ta drugi del soseščine EU, to je za države na območju zahodnega Balkana, nemški poročevalec v EP McAllister poudaril, da je njihov naravni prostor Evropska unija, saj je bilo širjenje doslej uspešno; med drugim je zagotovilo mir in stabilnost. Kot nemški predstavnik v EP je menil, da je Nemčija glede širjenja sicer zadržana, da pa ima vseh šest držav zahodnega Balkana »jasno EU perspektivo« in da vseh 28 članic EU včlanjevanje držav tega območja v EU tudi podpira. Vendar pa morajo – in to je mantra, ki so jo predstavniki EU ponavljali ob vsaki širitvi – spremeniti svojo notranjo ureditev tako, da bo usklajena z načeli, na katera se opira EU. To še zlasti velja za Srbijo, ki je po besedah srbskih predstavnikov v panelu sicer opravila veliko dela, veliko pa jo še čaka. McAllister je zato poudaril, da so vrata EU za Srbijo odprta in da ni vprašanje, ali bo lahko postala članica EU, na vprašanje, kdaj se bo to zgodilo, pa bo morala odgovoriti sama s prilagajanjem svojega notranjega reda evropskim normativom. Med problematiko, ki bo zahtevala jasne odgovore in ki je eden od bistvenih pogojev približevanja, so v razpravi posebej omenjali odnose med Beogradom in Prištino ter odnos med Srbijo in Rusijo.

Vse informacije o PS na enem mestu.
Naročite se, enostavno je