Odziv na odločitev ustavnega sodišča glede razpisa referenduma o arhivih
17.04.2014
V poslanski skupini Pozitivne Slovenije smo se s presenečenjem in zaskrbljenostjo seznanili z odločbo Ustavnega sodišča RS, s katero je to odpravilo odlok o razpisu referenduma o noveli zakona, ki zagotavlja večjo dostopnost do arhivskega gradiva.

Ne gre namreč za prvi primer, ko je ustavno sodišče po naši oceni prekoračilo meje svojih pristojnosti in nedopustno prevzelo vlogo zakonodajalca. Tako odločanje ustavnega sodišča namreč pomeni očitno kršitev ustavnega načela delitve oblasti. Kako si je mogoče drugače razlagati dejstvo, da je ustavno sodišče kar samo določilo vsebino zakonske materije in prepovedalo izvajanje referendumov in lokalnih ter državnozborskih volitev v času poletnih, jesenskih in zimskih šolskih počitnic ter vseh praznikov ter dni pred in po praznikih?

S tem je močno omejilo (in ne zavarovalo) časovno izvajanje neposredne demokracije v Sloveniji. Po mnenju sodišča namreč več kot 100 dni (pri čemer v ta izračun dnevi pred in po praznikih sploh niso vključeni) v letu ne bomo smeli izvajati ne državnozborskih ne lokalnih volitev, pa tudi referendumov ne. Posebej presenetljivo je, da je ustavno sodišče samo določilo materijo, ki bi jo moral določati Zakon o referendumu in ljudski iniciativi. S kreativno interpretacijo 16a člena tega zakona je namreč sodišče kar samo zapovedalo, kdaj naj se v državi ne izvajajo volitve in referendumi. Zdi se, kot da je ustavno sodišče dobilo zalet in da v Sloveniji namesto parlamentarne demokracije dobivamo vladavino (ustavnih) sodnikov.

Menimo, da bo ta preslabo pretehtana odločitev, ki jo je sodišče sprejelo v rekordno hitrem postopku in za katero si ni vzelo dovolj časa, prej negativno kot pozitivno vplivala na uresničevanje ustavnega načela pravne države.

Vse informacije o PS na enem mestu.
Naročite se, enostavno je