Janja Klasinc
BLOG | Janja Klasinc
Zahteve po pravičnejši družbi in vstaje
01.07.2013
Celestinska prerokba je rokopis, ki je nastal 600 let pred našim štetjem v Peruju. Nastal je v času Majev, ki so pred Inki naseljevali visoke planote in nato nenadoma izginili kot narod v celoti. Prerokba napoveduje veliko preobrazbo človeške družbe ob koncu 20. in v začetku 21. stoletja. Torej v času, ki ga pravkar živimo. Rokopis napoveduje, naj bi se odmaknili od materialnih vrednot, ki so nas zasužnjile. Sledili naj bi intuiciji, tako da bomo vedno vedeli, kaj storiti. Naše delovanje naj bi bilo bolj usklajeno. Manipulacija ne bo več mogoča. Uresničile se bodo vizije, ki so bile prehitro zastavljene in zato utopične. Ali ne kažejo vse vstaje po svetu prav tega? Zahtev po pravičnejši družbi? Morda pa so imeli starodavni Maji prav?!Zadnji mesec smo priča množičnim protestom v Turčiji. V državi, ki se je zadnja leta zdela kot ena od izjem, ki se jih svetovna finančna in gospodarska kriza ni dotaknila. Pred dvema letoma, ko je tako imenovana Arabska pomlad začela rušiti režime v arabskih državah, je bil prav turški premier Recep Tayyip Erdogan v arabskih državah neke vrste pop zvezda, saj so ga ljudje videli kot novega voditelja celotne regije.Potem pa je rodila bizarna zgodba z istambulskim parkom Gezi, ki so ga hotele mestne oblasti pozidati in tam zgraditi nakupovalno središče, ljudje pa so se temu uprli. Na videz majhen lokalen problem je zanetil iskrico, ki se je razrasla kot plamen po vsej Turčiji. Boj za ohranitev zelenih površin se je prelevil v boj za svobodo mišljenja in veroizpovedi, v boj za demokracijo. Če bi donedavna tako priljubljeni premier Erdogan protestnikom prisluhnil, bi vse skupaj ostalo pri drobni agencijski vesti. A Erdogan je reagiral s pozicije moči, s silo. S trga Taksim je pregnal celo turškega umetnika Erdema Gunduza, potem ko je dan po nasilnem policijskem pregonu protestnikov s trga osem ur nemo stal in gledal portret očeta sodobne sekularne Turčije Mustafo Kemala Ataturka. Ko so se Gunduzu pridružili še drugi protestniki, jih je policija zopet razgnala. Erdogan z grožnjami in nasiljem še danes ne odneha. Vse bolj se iz pop zvezde spreminja v diktatorja.Na drugem koncu sveta, v brazilskem Sao Paolu, je vzniknila druga iskrica. Sprožila jo je podražitev mestnega potniškega prometa. In spet se je ogenj razširil po vsej državi. Tokrat v Braziliji, prav tako gospodarsko uspešni in hitro razvijajoči se družbi. A scenarij je tam drugačen. Brazilska predsednica Dilma Rousseff, ki vodi socialistično vlado in je svojo celotno politično pot gradila kot zagovornica malega človeka, je kljub začetnemu nasilju tako protestnikov kot policije ubrala drugačno pot kot njen turški kolega. Protestnikov ni zmerjala s teroristi, ampak se je z njimi sestala in jim obljubila konkretne ukrepe. Vstajniki zdaj sicer nadaljujejo s protesti, a na drugačen, mirnejši način, saj čakajo, da bodo videli, ali bo vlada izpolnila obljubo.In tu je ključ vsega. Ljudje se preprosto ne pustijo več vleči za nos. Politika jim ne more več prodajati samo fraz in obljub in nič narediti zanje. V demokraciji ljudje izvolijo politike zato, da v njihovem imenu izvajajo ukrepe, ki bodo pomenili boljše življenje za vse in ne le za elite. Tudi v Sloveniji smo bili priča vstajam. Dokler ljudje pod vlado Janeza Janše niso videli upanja, so se zbirale desetine tisočev ljudi. Protesti danes so bolj interesni, a že jutri lahko to preraste v več tisoč glavo množico, dovolj bo samo majhna iskrica. Zato se moramo zdaj, ko vodi vlado Pozitivna Slovenija, tega dejstva še toliko bolj zavedati. S prerokbami ali brez njih!
Vse informacije o PS na enem mestu.
Naročite se, enostavno je