Janja Klasinc
BLOG | Janja Klasinc
V spomin: Nelson Mandela
07.12.2013
Svet je zapustil eden največjih državnikov in človekoljubov sodobne dobe, Nelson Rolihlahla Mandela. Mlajši rodovi se ga spomnijo predvsem kot prvega temnopoltega predsednika Južnoafriške republike in dobitnika Nobelove nagrade za mir, starejši pa tudi kot vztrajnega in doslednega borca proti apartheidu, ki mu je v njegovi domovini z vso širino njegovega srca in razuma uspelo doseči – za tedanje razmere – nemogoče. Spravo in mirno sobivanje belo- in temnopoltega prebivalstva.



Še pred dobrima dvema desetletjema je bila Južnoafriška republika eklatanten primer rasne nestrpnosti, zatiranja in teptanja človekovih pravic. Tam je nastala politična doktrina »apartheid«, ki v dobesednem prevodu pomeni ločenost. Šlo je za uzakonjen sistem rasne segregacije ter grobega izkoriščanja in zatiranja temnopoltega prebivalstva, ki so ga med leti 1948 in 1994 izvajali belopolti Južnoafričani, zgolj petina celotnega prebivalstva države. Pod apartheidom so bile svoboda gibanja ter
politične in socialno-ekonomske pravice črnskega prebivalstva močno omejene. Bela manjšina je razpolagala z večino zemlje, Afričani pa so živeli v rezervatih , ki so jim bili dodeljeni na manj kot trinajstih odstotkih državnega ozemlja. Belci in črnci se niso smeli skupaj šolati, delati ali obiskovati prireditev. Črnci so garali za borne mezde, belci pa bogateli na njihov račun.


Nelson Mandela je boj proti tedanjemu režimu plačal s strogim zaporom, v katerem je preživel 27 let. Ko je bil pritisk mednarodne skupnosti in svetovnih humanitarnih organizacij dovolj močan, so ga oblasti leta 1990 hudo bolnega (trpel je za tuberkulozo) izpustile. Svojim ječarjem je trpljenje odpustil in do njih ni gojil ne sovraštva ne zagrenjenosti, temveč je svojo nadaljnjo življenjsko pot gradil na odpuščanju in spravi. Svojim nasprotnikom, pripadnikom zatiralskega apartheida, je ponudil roko in tako je razklano ljudstvo združil v narod. Leta 1994 je postal prvi temnopolti predsednik Južnoafriške republike, v očeh svojega naroda pa je bil in ostal Madiba, oče naroda. Kot tak bo ostal zapisan tudi v svetovni zgodovini.
 
V svoji knjigi Dolga pot do svobode je med drugim napisal: »Biti svoboden ne pomeni zgolj odvreči okove, temveč živeti na način, ki spoštuje in spodbuja svobodo drugih.«
Vse informacije o PS na enem mestu.
Naročite se, enostavno je