Luka Zorko
BLOG | Luka Zorko
Samo da je status!
03.10.2013
Z novim študijskim letom se pričenja proces omejevanja fiktivnih vpisov na univerze, ki imajo samo en cilj - pridobiti status študenta zaradi študentskega dela. Državo takšni vpisi stanejo ogromno, a ne bi se smeli spraševati samo, kako jih preprečiti, ampak tudi zakaj do njih prihaja? Še bolj na mestu bi bilo vprašanje, ali je takšno študentsko delo koristno in potrebno?Nedvomno študentsko delo koristi študentskim servisom, ki za posredovanje dela dobivajo provizije. Kakšne so te, je hitro jasno, ko pogledamo njihovo premoženje. Študentsko delo koristi tudi študentskim organizacijam in študentskim klubom, ki del te provizije dobijo za svoje delovanje. Kot mlad in naiven predstavnik manjšega študentskega kluba sem bil pred približno petnajstimi leti prisoten na srečanju funkcionarjev študentskih klubov Slovenije. Med odmorom sem v večji skupini izrazil skrb, da se bo naše financiranje s časom zmanjšalo, kar sem podkrepil z besedami: »Država ni tako neumna, da bo v nedogled dopuščala študentskim servisom pobiranje provizij, če bi brez težav lahko sama to storila preko Zavoda za zaposlovanje. Odkrito povedano že sedaj ne razumem, zakaj tega ne stori!« V skupini funkcionarjev klubov, od katerih so imeli mnogi tudi lastne študentske servise, je zavladala tišina, nato pa so me skoraj šepetaje podučili, da se to ne govori. »Saj veš, da ne bi kdo dobil kakšne ideje!«Da tak sistem iz več razlogov ne koristi družbi in nenazadnje državni blagajni, je na dlani. Med drugim sistem postavlja v neenakovreden položaj vse tiste, ki bi želeli delati, a nimajo »napotnice«, ob tem pa je zaradi študentskega dela prišlo do degradacije mnogih poklicev. To je najbolj opazno v gostinstvu, kjer je šolano osebje prava redkost. Strežba je skoraj izključno v domeni dosti cenejše »študentske delovne sile«, medtem ko je šolan kader skoraj vedno označen kot predrag, ob tem pa bi ga morali še redno zaposliti. To sicer ustreza mnogim kratkovidnim gostincem, a gosti smo zato pogosto deležni podpovprečne storitve osebja, ki se tega poklica »priuči« v dnevu ali dveh. Na koncu nam ne ostane nič drugega, kot da na podlagi ustnega izročila iščemo lokale, kjer zna osebje skuhati dobro kavo ali postreči pivo v primernem kozarcu ter na primerni temperaturi.Rešitev je več, nedvomno pa je potrebno ukiniti študentsko delo v sedanji obliki. Trg potrebuje fleksibilno delovno silo, ki ne spada v kontekst klasične zaposlitve, saj rednih zaposlitev verjetno še kar nekaj časa ne bo dovolj. Tej obliki lahko rečemo »malo delo« ali kako drugače, pomembno je le, da ga lahko opravlja vsak in da je ob tem primerno zaščiten. Zato naj država ta dela posreduje brez posrednikov ter tiste, ki takšno delo opravljajo, zaščiti v primeru zlorab, neplačil ter poškodb in jim obenem prizna delovno dobo. To naj stori tako, da se za študente v smislu dela in zaslužka ne bo nič spremenilo.Seveda bodo zagovorniki obstoječega študentskega dela burno protestirali, a v resnici sedanji sistem ni dober niti za študente. Res je, marsikomu študentsko delo omogoča, da sploh lahko študira, ob delu pa si študentje tudi nabirajo prepotrebne delovne izkušnje ter ustvarjajo kontakte. A obenem jih to delo tudi ovira pri študiju, saj večina študentskega dela ni dobro plačanega in je za spodoben zaslužek potrebno konkretno in predvsem redno delati. Ker je prihodek potreben ali pa vsaj mamljiv, delo pogosto postane študentova prioriteta, študij pa dejavnost ob delu. V preteklosti so mnogi po zaključku študija dobili zaposlitev v podjetju, v katerem so delali že kot študenti. Danes, ob pomanjkanju delovnih mest, pa študenti po študiju ne pridejo do zaposlitve, temveč jih navadno nadomesti drug študent. V najboljšem primeru jim delodajalec po izgubi statusa svetuje, naj odprejo s. p. in še naprej sodelujejo z njimi, a stroški in posledično zaslužek preko s.p.-ja so neprimerljivi s tistimi prej.Realnost današnjega študentskega dela še najbolje ponazori malo poenostavljen, a resničen in aktualen primer znanca, ki ob študiju dela, da si študij sploh lahko privošči. Pred »referendumom o malem delu« je bil pod vtisom propagande študentskih organizacij goreč nasprotnik zakona. Kljub vsemu pojasnjevanju ni hotel videti, da gleda preveč kratkoročno. V tistem trenutku mu je takšno stanje najbolj ustrezalo. V naslednjih letih je vedno več delal in posledično vedno manj študiral. Zdaj »pavzira« in je izgubil status. Če nima statusa, v podjetju, kjer dela že vsa ta leta, ne more delati preko napotnice. Zaposlili ga ne bodo in sedaj razume, kaj sem mu hotel povedati. Če ne dela, ne more študirati, če ne študira, pa nima statusa, ki mu edini omogoča delo. Pred nekaj dnevi je presekal začarani krog in se »fiktivno« vpisal na drugo študijsko smer. Verjetno zadnjič.Luka Zorko je regijski koordinator PS za Osrednjo Štajersko, Spodnjo Podravsko in Pomursko regijo.
Moji blogi
Luka Zorko
Luka Zorko
03.10.2013
Vse informacije o PS na enem mestu.
Naročite se, enostavno je