Janja Klasinc
BLOG | Janja Klasinc
Novo poglavje v odnosih med Slovenijo in Hrvaško
02.04.2013
Državni zbor je danes ratificiral pridružitveni sporazum med sosednjo Hrvaško in Evropsko unijo. Sporazum, ki je bil v preteklosti predmet številnih ugibanj, manipulacij in dvomov. Dvomov zlasti naših sosedov, ali bo Slovenija z ratifikacijo tega sporazuma odprla vrata svoji južni sosedi ali ne. Po dveh desetletjih neprestanih napetosti, manjših ali večjih sporov med državama, takšno ugibanje niti ni bilo tako neumestno. Ozemeljska in nekatera nasledstvena vprašanja med državama sicer ostajajo odprta, a modra politika zadnjih nekaj let z obeh strani meje je pripeljala do dogovorov o njunem reševanju pred mednarodnimi organi ali sodišči. To je umirilo strasti v obeh državah in danes so razglasitvi ratifikacije v slovenskem državnem zboru prisostvovali tudi hrvaški predsednik vlade Zoran Milanović, zunanja ministrica Vesna Pusić in predsednik zunanjepolitičnega odbora Sabora Pupovac. Kaj takega pred nekaj leti ne bi mogli pričakovati. Za Slovenijo kot dolgoletno prijateljsko državo sosednje Hrvaške je pomembno, da nismo zadnja članica EU, ki bo ratificirala hrvaško pristopno pogodbo. Doslej je hrvaško pristopno pogodbo ratificiralo 22 držav članic EU, 19 držav je ta dokument že deponiralo pri depozitarju. Medtem ko še tri čakajo, da bo dokument dokončno potrjen tudi s strani predstavniškega telesa - gre za Finsko, Francijo in Veliko Britanijo –, pa so postopek ratifikacije že začeli v Belgiji, na Nizozemskem, v Nemčiji in na Danskem. Danci pričakujejo, da bo po tretjem branju ratifikacija izpeljana v maju, v nemškem Bundestagu pa so sklenili, da bodo nadaljevali z drugim in tretjim branjem po obravnavi evropskega spomladanskega poročila o napredku. To se torej lahko zgodi kmalu. Zadnje poročilo o napredku, ki ga je Evropska komisija sprejela 26. marca, namreč potrjuje, da je Hrvaška izpolnila vse potrebne pogoje, nekaj tehničnih vprašanj pa mora rešiti še pred 1. julijem, ko bo vstopila v EU. Med drugim komisija potrjuje, da je Hrvaška izpolnila zahteve v zvezi s prestrukturiranjem dveh ladjedelnic, saj je našla rešitvi za privatizacijo Brodosplita in Brodotrogirja, ki ju je odobrila tudi Evropska komisija. Hrvaška že ima načrt za dokončanje procesa prestrukturiranja ladjedelnic v popolni skladnosti s pravili EU. Naša južna soseda izpolnjuje tudi pogoje, ki se nanašajo na pravno državo, boj proti korupciji, vojna hudodelstva, reformo policije in druge pogoje, na katere je v prejšnjem poročilu opozorila Evropska komisija. Hrvaška mora do polnopravnega članstva sicer postoriti še nekaj malenkosti, vendar komisija ne dvomi v to, da se bo dogovora držala in sprejela vse potrebne ukrepe. Ti so povezani predvsem z dokončanjem mejnega prehoda Neum in prevajanjem pravnega reda EU. To so hrvaške zaveze Evropski uniji kot celoti. Za nas je seveda pomembno, da bodo naši sosedje izpolnjevali zaveze, ki so jih dali naši državi. Tako kot je na Hrvaškem del javnosti izredno skeptičen do slovenskih dobrih namer, je tudi v Sloveniji dobršen del prebivalstva izredno pazljiv glede naših sporazumov s Hrvaško. Premalo se zavedamo, da je spoštovanje dogovorov, še zlasti mednarodnih, eno temeljnih načel oziroma pravil Evropske unije. Po 1. juliju bo Hrvaška njena polnopravna članica in to bo tako ali drugače moralo postati del njene politične kulture. Tako kot je postalo del naše. Prepričana sem, da se zato začenja novo poglavje v medsebojnih odnosih med Slovenijo in Hrvaško. Upajmo, da precej boljše od minulega. Uspešna Hrvaška je tudi v strateškem interesu Slovenije. Ne pozabimo, da ima Slovenija na Hrvaškem za skoraj 2 milijardi evrov investicij, da blagovna menjava med obema državama znaša 2,3 milijarde evrov, da imamo Slovenci na Hrvaškem skoraj 100 tisoč nepremičnin in da so slovenski turisti na drugem mestu med tujimi obiskovalci te jadranske države. Verjetno si boljše turistične in druge gospodarske izmenjave lahko obetamo v naslednjih letih, ko bo Hrvaški uspelo vstopiti v schengenski sistem. Takrat z naših meja ne bodo odšli samo cariniki, ampak tudi policisti in mejni prehodi. Ali bodo naši medsebojni odnosi v celoti še uspešnejši, pa je – enako kot doslej – odvisno predvsem od nas samih in naših sosedov.
Vse informacije o PS na enem mestu.
Naročite se, enostavno je