Lejla Hercegovac
BLOG | Lejla Hercegovac
Kako in kje začeti strukturno reformo zdravstva?
01.12.2012
Zdravstvo je javna dobrina, ki jo je potrebno nadzorovati in izboljšati njegovo učinkovitost. V svoji sedanji rigidni obliki pa nujno potrebuje prenovo.

Veliko bomo naredili, če se na začetku zavedamo, da mnogo stvari ne bo uredil samo zdravstveni sistem, ampak širše delovanje izobraževalnega sistema v zdravstvu in nato nujno potrebna vzpostavitev informacijskega sistema (e-zdravje), ki pa zna biti problematična in težka.

Ker nimamo dodelanih delovnih procesov, nemalokrat obvelja trditev, da učinkovito opravljamo neprave stvari, torej NE DELAMO USPEŠNO. Zato so potrebne:
prvič, organizacijske rešitve, racionalnejša razpršenost na sekundarni ravni,
drugič, procesne rešitve, brez podvajanja in multipliciranja aktivnosti ter neusklajenosti administracije in zdravstvenega osebja, in
tretjič, tehnološke rešitve, saj je informacijski sistem neizkoriščen, zato informacijske rešitve služijo same sebi in ne uporabnikom.

Učinkovit informacijski sistem zahteva natančen vpogled v delovne procese. Če proces opredeljujemo kot skupek logično povezanih izvajalskih in nadzornih postopkov aktivnosti, potem je njegova posledica oziroma izid načrtovani izdelek ali storitev.

Proces ni prepoznaven le po aktivnosti, ki jih opravljajo njegovi izvajalci, pač pa predvsem po zaporedju dejavnosti in opravil, ki jih je potrebno izvesti. Govorimo o ureditvi procesnih aktivnosti skozi čas in prostor (Kovačič in Bosilj Vukšič, 2005, str. 29). Za natančen vpogled v procese pa je potrebo skrbno izrisati ali procesni diagram ali pa EPC diagram (event driven chain), ki nam bo te procese vizualiziral.

In kako so se zdravstvenih zadev lotevali drugod po Evropi? Ali smo samo mi tisti, ki imamo težave s finančno vzdržnostjo zdravstvenega sistema?

Generalni sekretar OECD Ángel Gurría se je v svojem nagovoru, ki ga je imel na Strateškem forumu na Bledu, septembra 2012, posvetil nujnim strukturnim reformam, ki čakajo Slovenijo. Če pogledamo samo statistične podatke iz leta 2011, torej leta, ko je Slovenijo že pretresala gospodarska kriza, lahko hitro ugotovimo, da smo glede izdatkov za zdravstvo na ravni BDP-ja pod povprečjem OECD držav in da imamo manj zdravnikov na število bolnikov. To pomeni, da damo iz državne blagajne manj denarja za zdravstvo, kot druge države, s katerimi bi se želeli primerjati. Izdatki v zdravstveno blagajno so v letu 2010 znašali 9 % BDP-ja.

Do sedaj smo vedno preračunavali le velikost zdravstvene košarice, kaj torej zdravstveno zavarovanje pokrije ter v kolikšni meri. Vedno poslušamo predstavnike ZZZS, kako v blagajni ni denarja. Vprašanje je: kaj točno so predstavniki ZZZS storili, da bi bila zdravstvena blagajna bolj vzdržna? Sama se vedno in znova sprašujem, ali je naloga nadzornika in upravitelja le kritizirati, ali je naloga tudi usmerjati, napotovati, izobraževati.

V kolikor pogledamo, kako so finančne težave zdravstvenega sistema reševali Avstriji, Nemčiji in Skandinaviji, lahko hitro ugotovimo bistveno razliko med njimi in nami. Vsi imajo skupno lastnost, ki se bistveno razlikuje od naše in to je UPRAVLJANJE. Bolnice upravljajo profesionalni managerji, pri nas pa Vlada zamenjuje direktorje le po političnem ključu.

 

Vse informacije o PS na enem mestu.
Naročite se, enostavno je