Alenka Bikar
BLOG | Alenka Bikar
December je. Koga bodo dobili v roke parklji?
07.12.2012
Tukaj je. December. Zadnji mesec v letu. Nocoj, ko to pišem, je Miklavžev večer. Počasi se bliža Božič, čas, ko naj bi se več družili, se sprostili, poljubljali, objemali, se smejali in veselili, si kaj lepega zaželeli in tudi kaj obljubili.


Pa vendar slovenska mesta ob večerih zasedajo protesti. Ljudje protestirajo. Razumem jih. Želijo si lepše prihodnosti zase in za svoje otroke. Želijo, da bi se ob siceršnjem občutku nemoči slišal njihov glas, saj je zadnji čas postregel z mnogimi dejstvi, ki jezijo, prizadanejo, bolijo...

Socialni delavci svarijo pred revščino. Obetajo se nam reforme. Ravno včeraj smo sprejeli za nas tako zelo pomembno pokojninsko reformo. Pokazali smo složnost. Vsi prisotni poslanci in poslanke smo soglasno sprejeli Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Morda se to zdi samoumevno, a ni bilo tako. Veliko je bilo pogajanj, usklajevanj, popuščanj in kompromisov - z vseh strani. Priznam, da  je ob tem potrebno pohvaliti tudi pristojnega ministra Vizjaka. Ko bi le bili tudi drugi njegovi ministrski kolegi tako modri pogajalci! Žal za zdaj kažejo neke druge lastnosti ...

Poleg reform, za katere se vsi strinjamo, da so nujno potrebne, se nam obetajo tudi reforme, ki niso ne nujne ne tako zelo potrebne . Pravijo jim varčevalne reforme. Izglasovala jih bo koalicija, nam pa bo na javno zdravstvo, znanost, šolstvo in vrtce ostal le še spomin ... Gre za reforme, ki še zdaleč ne bodo prinesle toliko v proračun, kolikor bodo po drugi strani Slovenijo vrnile 30 let v preteklost.

Naj se vrnem nazaj k prazničnemu času, ki je pred nami - k času treh stricev z brado.  Ko sem bila še otrok, smo praznovali in se obdarovali le na novoletni večer, ko nas je »obiskal« Dedek Mraz. Danes, ko sem mamica in teta, pri nas nosijo darila kar vsi trije strici. Nič velikega in bogatega, bolj malenkosti, kakšno igračo in sladkarije. A zame ni nič lepšega od prešernega veselja ob odpiranju daril, trganju darilnega papirja in malih popackanih ust polnih čokolade.

Mislim, da si minister Vizjak letos zasluži darilo, za druge v vladi pa žal kaže, da ne bodo dobili nič. Namesto daril jih bodo v roke dobili parklji!

Kaj naj zaželim v prihajajočem letu vam, dragi bralci moje kolumne? Predvsem vam želim zdravja, veliko dobre volje, iskrenih  objemov in polno košaro pozitivnih misli, optimizma in upanja. Saj veste, kaj pravijo -  upanje umre zadnje.

Vse informacije o PS na enem mestu.
Naročite se, enostavno je